Sklop predavanj in delavnic za občane Semiča na temo prostora, urejanja prostora, urbanizma, arhitekture in kulture bivanja. V sodelovanju z občino Semič in Kulturnim centrom Semič.
*Gledamo širše – preko žive meje
Na kakšen način mi kot ljudje posegamo v prostor in ga načrtujemo. Oblikujemo namreč prostor v katerem živimo in kjer se želimo počutiti dobro. Vsi oblikujemo prostor in tako smo vse odgovorni kaj se z njim dogaja, kako se spreminja.
Cilj predavanj je preko razumevanja in povezovanja vzpostavimo neka merila za kreiranje odnosa, ki ga imamo do okolja.
Izgubljamo stik z našim naravnim okoljem in postajamo del neke neskončne komunikacijske mreže.
Človek s svojim dejanjem, urbanizacijo, urgiranjem v prostoru vpliva na celoten habitat. Meja med umetnim in naravnim se vse bolj briše in na nek način je vpliv človeka viden povsod.
Regija je enota, ki širše gleda na prostor. Ne gleda na politično mejo, temveč geografsko, sociološko, naravne danosti in na mejo interesa nekega skupnega interesa.
Problem občinskih prostorskih načrtov, saj se ti vežejo zgolj na svojo politično mejo in ne na geografsko, regionalno mejo.
Na lokalni ravni včasih niso potrebovali OPN-ja, pa so vseeno znali umestiti določen objekt v prostor, določit namenskost območja. Skrbeli so za ohranjanje rodovitnih površin za polja in vinograde, objekte pa so locirali na območjih, kjer s svojo umestitvijo ne degradirajo okolja, narave, ki jo potrebujejo za hrano in surovine.
Danes zaradi novih tehnologij, ki omogoča hitro preoblikovanje prostora in načina življenja, kjer izgubljamo primarni stik z okoljem dobimo občutek da lahko gradimo kjerkoli. Zato potrebujemo OPN, da usmerja prostorski razvoj in gradnjo. Usmerja trajnostni razvoj, varovanje gozdov, območij…
Predvsem pa ohranjanje identitete prostora.
KONTEKST – OKOLICA
Kvalitetna gradnja vedno izhaja iz nekega konteksta do okolice. Z gradnjo namreč odgovarjamo okolici in uporabniku.
KONTEKST – UPORABNIK
Kvalitetna gradnja dobro odgovarja potrebam uporabnika
KONTEKST – TRAJNOSTNO
Kvalitetna gradnja je trajnostna.
Učinki klimatskih sprememb so vedno bolj vidni, zato je potrebno graditi čimbolj trajnostno. Z gradnjo moramo strmeti k tem, da pozitivno vplivamo na okolje in pomagamo okolju pri regeneraciji celotnega cikla od uporabnika do vira in obratno.
ŽIVLJENJSKI CIKEL OBJEKTA:
Pridobivanje materialov, proizvodnja, transport, vgradnja, vzdrževanje, prenova, rušitev – KAJ JE TRAJNOSTNO KO OBJEKT PORUŠIMO – reciklaža
AKTIVNA HIŠA – Hiša pri kateri je racionalno razporejeno koliko energije smo porabili pri gradnji, materialih, kakšno ugodje nam nudi, naravno prezračevanje, naravno svetlobo, toplotno ugodje in ima posledično manjši vpliv na okolje.
Ni bistvo v tem ali je hiša rdeča ali bela ali ima frčado ali ne, temveč je primarno da se zavedamo da z zasnovo vplivamo na vse kontekste: okolica, uporabnik, trajnost.
Trajnostna gradnja ni zgolj energetsko varčna hiša temveč da zgradimo zdravo bivalno okolje. Trajnostna hiša se skozi življenjski cikel uporabnika glede na različne potrebe in obdobja v življenju spreminja.
Tisto kar zgradimo v prostoru zaznamuje okolje in življenje naslednjih generacij. Danes se tako srečujemo s problematiko prevelikih praznih hiš in na drugi strani s problematiko primanjkovanja prostora za mlade.