Vabljen natečaj
Ig
2022
zasebni
Zala Babič, Vid de Gleria, Jure Henigsman, Žan Ketiš, Katarina Kuk, Eva Lasič, Manca Starman, Saša Štuhec, Petra Zoubek
Nov dom starejših se s pripadajočimi objekti vrtca, oskrbovanih stanovanj in medgenerecijskega centra umešča na spodnji rob Ljubljanskega barja, v vasi Staje, ki leži ob vznožju Krimskega hribovja ter se navezuje na sosednji Ig. Krajinsko-arhitekturna zasnova sledi dvema prisotnima geometrijama v prostoru. Prva je linearna usmeritev prečno na cesto, preko katere se objekti z linijsko volumensko zasnovo navežejo na merilo nizke pozidave. Druga geometrija je razvidna že v franciscejskem katastru, kjer javni objekti predstavljajo močne prostorske dominante. Glavni izziv predstavlja umestitev več tisoč kvadratnih metrov velikega novega doma starejših v merilo manjše vasi, kjer so objekti povprečno deset do dvajsetkrat manjši. Kot odgovor na program bivanja starejših in kontekst prostora je na linijskih podstavkih zasnovana krožna oblika bivalnih skupnosti kot primernejša oblika, ki ponudi pestrost in kvalitetno orientacijo vseh sob, ter skrajša poti osebja, kar je ključnega pomena za delo zaposlenih na oddelkih. Forma, ki deluje mehkejša in manj dominantna, ima pa tudi druge prednosti trajnostne gradnje, kot so najmanjši oblikovni faktor - razmerje med deležem fasade in prostornino objekta, najnižni vpliv pregrevanja v letnem času ter optimalno konstukcijsko zasnovo za horizontalne pomike. V pritlični lameli je umeščen najbolj introvertiran program, dva varovana oddelka in servisni prostori, program javnega značaja pa je zasnovan v krožnem volumnu, ki pogumno poseže v nov centralni trg ter s tem privablja obiskovalce k uporabi in medsebojni interakciji. Zasnova omogoča jasno razporeditev stanovanjskih enot ter s tem tudi enostavno umeščenost horizontalnih komunikacij, ki se iztečejo v po tri grozde skupnih prostorov stanovanjskih enot na etažo, ki imajo dvostransko orientacijo ter dostop na skupno teraso s pogledom na atrij. Na skupne prostore se odpirajo vertikalne komunikacije, negovalne kopalnice pa so jim diametralno nasproti. Sobe, kjer bivata po dva uporabnika, so umeščene na zunanji obod objekta, kar omogoča obema čim več stika z zunanjim prostorom ter intime, enoposteljne sobe pa so umeščene na notranji strani, kar spodbuja željo po druženju ter preprečuje osamo v sobi. V osnovi je konstrukcija sestavljena iz betona, ki predstavlja podstavek hiše in konstrukcijo vertikalnih jeder, ter iz lesa za sekundarno konstrukcijo iz križno lepljenih konstrukcijskih elementov. Betonska vertikalna jedra so izvedena v vidnem betonu z dodanim barvnim pigmentom, da se vidno ločijo in omogočajo jasno orientacijo v prostoru. Fasada objekta je sestavljena iz dveh ovojev. Prvi je sloj toplotnega ovoja, ki ga tvori lesena fasada, drugi pa odmaknjen za širino balkonov in opravlja funkcijo senčenja. Gostota vertikalne konstrukcije slednjega se spreminja glede na orientacijo objekta na severni strani se predvidi bolj redek raster, medtem ko se na južni strani konstrukcija zgosti, da prispeva k senčenju objekta.