javni, projektni, enostopenjski natečaj za izbiro strokovno najprimernejše rešitve za Istrski Kulturni center Izola
priznanje
Izola
2023
občina Izola
Vid de Gleria, Jure Henigsman, Žan Ketiš, Katarina Kuk, David Kramberger, Eva Lasič, Lenart Megušar, Manca Starman, Saša Štuhec, Tjaša Tahirović, Petra Zoubek, Anja Žerjal
Saša Galonja, Andrej Fojkar, Edo Strah
Nov kulturni center ni zgolj prostor za kulturne prireditve. Je objekt, ki predstavlja Slovensko Istro in njeno zgodovino. Območje umeščanja zaznavamo kot prostor kulturnega prepiha - mešanja vzhoda in zahoda, prepleta treh kultur. Preplet je zahteval svetovljanski pogled na svet, ljudje so bili vedno bolj odprti, meje med zunanjim in notranjim prostorom so bile bolj zabrisane. Zato je pomembno, da objekt kulture ni zgolj objekt, ampak celotno območje kulture, ki se odpira na nove trge, kaže gostoto, pestrost, frangmetiranost, karakter na vsakem koraku - istrski značaj. Kulturni center se umešča v večjo degradirano industrijsko cono, z zelo prisotnim značajem obmorske zgodovine. Tukaj se srečajo mesto, morje in obmorska industrija. Območje je popolnoma neprehodno in slabo povezano s starim mestnim središčem, vendar pa bližina središča ustvarja pomembno priložnost navezovanja novo urejenega območja z mestnim jedrom. Številčnost kulturno ter zgodovinsko pomembnih objektov na lokaciji, dajejo območju moč, da skupaj z umestitvijo novega kulturnega centra, tvorijo novo kulturno četrt. Urbanistična naloga predstavlja začetek razvoja novega sodobnega kulturno izobraževalnega središča, ki spodbuja razvoj kulturne zavesti ter tvori mestno identiteto. Degradiran prostor rešuje tako, da vzpostavi stičišče treh programsko raznolikih osi - mestna, zelena in novo nastala kulturna os. S tem se ustvari močna povezava na staro mestno jedro ter zaledje mesta. Na območju je stičišče dveh orientacij obstoječih objektov, zato se del na novo nastalih objektov orientira v smeri objektov in zahoda, del pa v smeri objektov iz vzhoda. S tem ustvarimo trge raznolikih proporcov in vizur, karakterjev z različnimi odmiki in orientacijami, ki vzpostavljajo pestre ambiente - prostor Istre. Meja med zunanjim in notranjim prostorom je še posebej v istrski ugodni klimi pogosto zabrisana, kar vpliva tudi na kulturni razvoj. Javno pritličje je obvezna sestavina kulture. Zato je izhodišče arhitekturne zasnove objekta, da se zunanji prostor na nivoju parterja nadaljuje v pritličje objekta ter s tem nakazuje na to, da je dostopno vsem - javno. Da dosežemo čimbolj odprto pritličje, je tehnični prostor - glavna dvorana pomaknjena v višje nadstropje. Pritličje sprostimo, ga povežemo z mestom in morjem, s svojo zasnovo deluje kot pokrit trg, notranja “piazza“.