Zadružni dom Čezsoča
Čezsoča
2019-
zasebni
Vid de Gleria, Jure Henigsman, Žan Ketiš, Manca Starman, Saša Štuhec
Čezsoča leži 2 km od občinskega središča Bovec. V preteklosti se je prebivalstvo ukvarjalo predvsem s kmetijstvom, danes pa je glavna gospodarska dejavnost v vasi turizem. Čezsoča je bila nekoč samostojna občina in je imela leta 1910 700 prebivalcev, danes pa jih je manj kot 300. Vaško jedro v Čezsoči je bilo skozi zgodovino center vaškega dogajanja in srečevanja, danes pa je zapuščeno in degradirano območje. Na glavnem vaškem trgu so pod vaško lipo javno zborovali župan in občinski svetniki, kar je zabeleženo v najstarejšem zapisu o izboru župana v Sloveniji s konca 17.stoletja. Ob lipi je občinski sluga po maši bral odloke občinskih, deželnih in državnih oblasti vse do druge svetovne vojne. Trg zamejujeta podružnična cerkev sv.Antona Puščavnika, močno poškodovana v prvi svetovni vojni in prezidana l.1927, verjetno po načrtih Maksa Fabianija v neoromanskem slogu. Druga prostorska dominanta je bil zadružni dom, zgrajen leta 1948, s trgovino, gostilno in kulturno dvorano. Zadružni dom je potres leta 2004 usodno poškodoval. Trenutno je zadružni dom podrt, zasebni investitor pa načrtuje novogradnjo, po videzu podobno prejšnji. Na vaškem trgu so tradicionalno potekale Čezsoške kmečke igre, pustni sprevodi, koncerti. Danes je trg asfaltiran in služi neurejenemu parkirišču in zbiralnici odpadkov. Vas ima burno zgodovino. V zadnjih 200 letih je zamenjala 12 držav in 9 glavnih mest, samo v zadnjem stoletju pa je bila enkrat povsem podrta in štirikrat močno poškodovana. Dve leti po drugi svetovni vojni je bila vas izmenično pod nadzorom Jugoslavije in ZDA, nekaj časa pa je meja potekala prav ob glavnem vaškem trgu. Vas ima tudi bogato nesnovno dediščino. Najbolj znana je krivopetnica Pjerta, ki je domovala v Pjertni jami nad vasjo. Tu so bili aktivni tudi Perkmandelci (škratje) in Farce (kentavri).