Koncept zasnove izhaja iz kompaktnega enotnega volumna, ki z razrezom volumna na lamelne pasove vzpostavlja prostor soteske, vertikalni prostor, ki spodbuja plezanje. Z zamikanjem lamel se ustvarijo raznoliki ambienti ter čim večje površine za umestitev plezalnih sten. Lamelni pasovi so oblikovani v dveh višinah – višjih, ki oblikujejo plezalni prostor večjih višin. Slednje objemajo nižji, v katerih je zasnovan preostali programski sklop, ki ne potrebuje tolikšne etažne višine. S tem se urbanistično poudari višji volumen, namenjen plezanju, vhodni prostor pa se približa merilu človeka. Hkrati se artikulacija volumna v nasprotju s kompakto zasnovo objekta Gimnastičnega centra navezuje na morfološko spremembo merila. Konceptualna zasnova objekta na prvo mesto postavlja plezanje in plezalca. Ambienti omogočajo konstanten stik s plezanjem skozi različne izkušnje. Prvi stik se vzpostavi že zunaj pred vhodom v objekt, kjer pogled steče skozi vhodno avlo proti plezalnim stenam ter parku v ozadju. Prostor z visokimi plezalnimi stenami se odpira na zelen zunanji prostor in s tem omogoča konstanten stik z naravo, na višini pa odpira poglede na vedute, na primer Kamniško-Savinjske Alpe. Zadnji, pomemben stik s plezanjem se ustvari v prvem nadstropju, kjer se obiskovaleci in plezalci v balvanski dvorani s pogledom na plezalne stene približjo plezalcu na višini, na sredini plezalne stene.